Dobrodošli v Grediču

Gredič je edinstven objekt v osrčju vinorodnih Goriških brd, ki jih krasijo dih jemajoči panoramski razgledi, gostom pa ponujajo raznolike priložnosti za sprostitev in odklop od vsakodnevnih skrbi.

Impresiven gradič je bil zgrajen pred približno 400 leti, popolnoma prenovljen pa je bil leta 2012, pri čemer je ohranil svoj zgodovinski šarm. Gredič s svojo lego odraža tudi značilnosti območja. Zasidran je namreč v regijo z bogato vinsko in kulinarično tradicijo ter mešanico alpskih in mediteranskih vplivov. Njegov pogled je usmerjen proti morju na jugu, njegov hrbet pa je okrepljen z briškimi hribi in s snegom pokritimi alpskimi vrhovi v daljavi.

Po vojni je stal na meji med dvema svetovoma, danes pa ne pozna meja. Gredičeva struktura ni bila namenjena izražanju moči, na svojem mestu stoji, da bi zaščitil, služil in pomagal ljudem. Dandanes pripoveduje zgodbe o kraju, zemlji in njenih vinih, hrani ter ljudeh.

Gredič je idiličen kraj za preživljanje dopusta in uživanju v romantični večerji kot tudi za prirejanje različnih dogodkov. Lokacijo je lahko dostopna in ponuja intimno bivanje. 7 sob in suit ponuja zasebnost, mir in udobje v ambientu, ki vas bo očaral. Prepustite se razvajanju in toplemu gostoljubju v prostorih Grediča, ki so obdani s slikovito pokrajino, ter v vinoteki Gredič poskusite najboljša briška vina, za popolne užitke pa bodo z gastronomskimi specialitetami poskrbeli še kuharski mojstri v naši restavraciji.

Zgodovina Grediča

O vili na Ceglem, ki so jo ljudje od nekdaj imenovali Gredič (gradič), je znanih malo zgodovinskih podatkov in še ti se nanašajo na 19. stoletje. Razmeroma trden dokaz, da je vila na tem mestu stala že leta 1774, pa je viden v njeni neposredni okolici: vzidan je v kamen paladijevsko oblikovane kapele, s katero se začenja niz gospodarskih poslopij, med katerimi so bile tudi hiše kolonov, kot ki kot nekakšen obrambni zid v polkrogu obdajajo gradič.

Stavba, ki je po rodbini Codelli dobila ime vila Codelli, stoji na manjši vzpetini in daje vtis pradavnega gradišča. Rezidenčno poslopje se proti dolini odpira z okroglim vogalnim stolpom. Stolp je tako ozek in vitek, da je v njem prostora le za stopnišče. Pod streho ga obkroža kamnit konzolni venec, v višini zgornjih in spodnjih delov okenskih okvirjev osrednjega dela stavbe pa kamniti pasovi, ki so bili značilni za beneško arhitekturo 17. stoletja. Videti je, da so bili kamniti pasovi predvideni za celoten objekt, vendar niso bili nikoli nameščeni; lepo ohranjeni so pravilni šivani robovi, ki so prav tako značilna prvina beneške arhitekture 17. stoletja. Prav oblikovanje stolpa nakazuje, da bi bilo mogoče, da je poslopje nastalo že v 16. stoletju, saj konzolni venec izraziteje povzema dejanski obrambni namen tega arhitekturnega elementa. Na celotni višini stolpa najdemo še eno značilnost, ki prav tako simbolizira moč in star izvor plemiške rodbine – ključaste strelnice.

(po: Helena Seražin, Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stol., Trst 2008).

Codelli

Baron Anton Codelli (1753–1832) je kot glavar služboval v Gorici med letoma 1806 in 1809, ko se je pred Francozi umaknil v Ljubljano, kjer je bil župan v letih 1812 in1813, nakar je postal intendant Kranjske. Leta 1814 je postal okrožni glavar v Postojni, kjer je ostal do leta 1831.

Baron Anton III. Codelli (1875–1954) pa je bil vsestranski izumitelj pionirskega duha in izjemne drznosti. Veliko je potoval (celo v Indijo, na Japonsko in Kitajsko) in se naučil več tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a je študij kmalu opustil ter se iz zanimanja in vedoželjnosti kot samouk raje posvetil elektrotehniki in strojništvu in avtomobilski tehniki. Postal je pomemben izumitelj in leta 1898 patentiral svoj električni vžigalni sistem za motorna vozila. Kasneje se je posvetil raziskovanju in načrtovanju različnih naprav, kot so motorna kosilnica, motorni čoln, rotacijski motor, kompresor in planetno gonilo. Prav tako je bil eden izmed pionirjev na področju razvoja televizije. Največje navdušenje doma je požel leta 1898, ko se je z Dunaja v Ljubljano pripeljal z avtomobilom Benz Velo Comfortable, ki je bil prvi avtomobil na Slovenskem.