Gredič


Usojeno mu je, da ima in pokaže vse značilnosti okolja, v katerem je nastal. Že pred morda več kot štiristo leti so ga postavili kot čuvarja na prvi grič nad ravnino, ki se razteza od prijazne Moše mimo Koprivnega proti Krminu in Dolenji. Njegov pogled je obrnjen proti jugu in na morje, hrbet pa mu ščitijo Brda in v daljavi zasnežene Alpe. Po vojni ga je skoraj presekala meja, ki je danes ne priznava več. S svojo podobo pripoveduje, da njegova naloga ni gospodovanje, temveč na svojem mestu stoji zato, da varuje in služi, svetuje in pomaga in da predstavlja vse tisto, kar sporoča njegova okolica. Razumel ga bo, kdor je dovolj skrben opazovalec, da ga ne ujame ošabnost, in kdor si bo vzel vsaj malo časa, da mu pozorno prisluhne, bo slišal njegovo pripoved. Tudi prenova in nova vsebina ga nista povišali, napihnili, razširili ali pozlatili, zrasel pa je v globino in se napolnil navzven in navznoter. Zdaj pripoveduje zgodbe o svojem kraju, o vinih, iz katerih jemlje sok, o hrani, ki je tu doma, o ljudeh, ki mu dajejo življenje. Pozorni obiskovalci bodo izvedeli veliko in se vrnili po še več.